Na skupnosti temelječe učenje

1. Na skupnosti temelječi učenje, prostori in početja

Skupnostno izobraževanje nas uči pomembnosti priložnostnega učenja. Pogosto se srečujemo s prikrajšanimi populacijami, ki se soočajo s slabo organizacijo in šibko zmožnostjo povezovanja. V takih situacijah je treba sočasno vključevati tudi priložnostno učenje. Četudi raziskovalci pogosto dajejo prednost formalnemu namesto neformalnemu učenju, lahko učno okolje s priložnostnim učenjem ponudi precej pomembnih informacij, poleg tega so v tem primeru ljudje vključeni v skupnostno dejavnost (Fragoso, 2014). 

Skozi te procese se ljudje naučijo, kako se organizirati, razdeliti naloge, sprejemati odločitve, poiskati informacije, institucije ter družbene akterje, ki jim lahko zagotovijo financiranje, razpravljati o možnostih in prevzemati odgovornost za svoje odločitve. Prostori za priložnostno učenje so skratka zelo pomembni za skupnosti, ki želijo izboljšati svojo organiziranost, spodbuditi vključevanje in odraslim omogočiti, da samostojno sprejemajo odločitve, ki se jim zdijo pomembne za prihodnost skupnosti, oziroma dejavnosti, ki bodo pozitivno vplivale na njihovo življenje. (Fragoso at al., 2014, 30)

Golding (2011a) dokazuje, da lahko priložnostno učenje prinaša številne prednosti za moške v tretjem in četrtem življenjskem obdobju. Ne gre samo za to, da učenje vpliva na konkretne vidike, kot sta zdravje moških in njihov prispevek k skupnosti, temveč tudi za to, da se moški učijo drugače kot ženske. Ta drugačni način učenja, za katerega Golding pravi, da je družben, lokalen in situacijski, nam lahko pomaga pri preizkušanju načinov za zmanjšanje izključenosti moške populacije, saj je ta težava že očitna in prisotna v številnih državah po vsem svetu (v Fragoso at al., 2014, 30)