Spodbujanje vključenosti starejših moških

Tudi razni statistični podatki potrjujejo, da so moški, stari 60 let ali več, manj dejavni kot ženske. Podatki Eurostata (2017) največje razhajanje pri udeležbi v skupnostnih programih dejavnega staranja, ki govori v prid ženskam, ugotavljajo na Švedskem (14 %), Danskem (9,9 %), Finskem (7,7 %), Islandiji (7 %), Estoniji (5,5 %) in Franciji (4,9 %). Čeprav so moški na Hrvaškem, v Nemčiji, Turčiji in Švici dejavnejši od žensk, je razlika zanemarljiva (med 0,2 in 0,6 %) in je treba nanjo gledati skozi prizmo kulturnega in religioznega ozadja, predvsem pa prek družbenospolnega kapitala. Statistika za Slovenijo kaže 3-odstotno odstopanje v prid žensk (Eurostat, 2017), vendar pa je udeležba moških v različnih organiziranih programih dejavnega staranja precej manjša. Povprečen delež moških v dnevnih centrih aktivnosti (DCA) v Ljubljani znaša 15 %, prav tako se kot ustanove, namenjene pretežno ženskam, dojemajo univerze za tretje življenjsko obdobje in ljudske univerze, ki jih najpogosteje vodijo ženske. Projektni partnerji so prišli do enakih ugotovitev. Med razlogi za skromno udeležbo moških pri obstoječih dejavnostih raziskovalci poudarjajo še: feminizacija učnih programov in osebja, ki jih izvaja (Carragher in Golding, 2015; Owens, 2000), negativno dojemanje njihovega preteklega šolanja (Mark in Golding, 2012; McGivney, 1999, 2004), slabljenje kognitivnega in socialnega kapitala, ki spremlja proces staranja ter na moške vpliva bolj kot na ženske (Merriam in Kee, 2014; Schuller in Desjardins, 2007; Tett in Maclachlan, 2007), itn.

Zato moramo ugotoviti, zakaj so moški, stari 60 let ali več, v številnih državah, vključno s Portugalsko, Poljsko, Estonijo in Slovenijo, tako rekoč izključeni (ali samoizključeni) iz družbe, saj ima lahko taka marginalizacija hude posledice. Izključenost in nedejavnost moških v tretjem in četrtem življenjskem obdobju močno vplivata na njihovo kakovost življenja, kognitivni kapital (Golding, 2011a, 2011b, projekt Foresight Mental Capital and Wellbeing, 2008), čustveno počutje (Williamson, 2011) in, kar je najpomembnejše, na njihovo (subjektivno) zdravje (Courtney, 2000; Giles et al., 2005; Golden, Conroy in Lawlor, 2009; Mark in Golding, 2012; Schmidt-Hertha in Rees, 2017). Prav tako na njihovo zdravje vplivajo tudi številni drugi družbeni in socialni dejavniki. Zato poskušamo partnerji projekta Old Guys Say Yes to Community opozoriti na težave moških, starih 60 let ali več, saj so njihove družbenospolne izkušnje in socialno življenje drugačni od tistih, ki jih imajo ženske ali mlajši moški.