Redefiniranje moškosti

1. Uvod

Odkar se je v akademski literaturi začelo namenjati več pozornosti 'družbenemu konstruktu moškosti', čedalje več poglobljenih raziskav kaže, da moškosti ni lahko opredeliti (Mackenzie et al., 2017; Huppatz in Goodwin, 2013; Golding in Foley, 2017), saj se družbenospolne prakse spreminjajo tako zaradi vpliva zgodovinskih kot tudi družbenih, političnih in ekonomskih struktur (Connell in Messerschmidt, 2005; Creighton in Oliffe, 2010). Poleg tega hegemonske moškosti pogosto temeljijo na stereotipih in strukturah, ki vplivajo na to, kako se moški obnašajo in kako razmišljajo ter kaj pripisujejo pomenu »biti moški« (Mackenzie et al., 2017). Če se torej navežemo na modul 2, moramo pri vzpostavljanju povezav med moškostmi in z delom povezanimi samomori ter depresijo pri moških v sklopu vzpostavljanja ciljnih programov za spodbujanje duševnega zdravja spol razumeti kot pluralen, relacijski, večdimenzionalen in globoko kontekstualen pojav (Johnson in Repta, 2012).

Ti stereotipi, po katerih morajo biti moški močni, agresivni, ne smejo kazati čustev, morajo preživljati družino in se vzdržati gospodinjskih opravil, se spreminjajo. Številni strokovnjaki menijo, da postaja danes moškost bolj vključujoča, egalitarna, netradicionalna in dejavna  ter da včasih celo prevzema nekatere lastnosti, vrednote in prakse stereotipne ženskosti, kot so jo razumeli nekoč (Anderson, 2009; Mackenzie, et al., 2017; Huppatz in Goodwin, 2013; Golding in Foley, 2017). Drugi menijo, da so te spremembe sicer vidne, vendar niso znatne in niso veliko pripomogle k spreminjanju strukturno zakoreninjenih spolnih razmerij moči in se odvijajo zgolj zato, da se v neoliberalni ekonomski krajini ohranijo že vzpostavljena razmerja moči (Bridges in Pascoe, 2014; Mackenzie et al., 2017).

Mackenzie in sodelavci (2017, 1225) pravijo, da »se te spremembe v hegemonskih praksah le počasi uveljavijo, verjetno zaradi različnih starostnih skupin, saj so se v družbene strukture zakoreninile postopoma. In prav v tem kontekstu patriarhalna moč vpliva na veliko moških (vsekakor ne na vse), ki morajo zato sodelovati pri ohranjanju hegemonske moškosti, če si želijo zagotoviti njene koristi. Kljub temu ne smemo domnevati, da je tako sodelovanje vedno ali celo pogosto prostovoljna odločitev ali proces – nasprotno, velikokrat izhaja iz dokaj nezavedne vsakdanje prakse (Robertson, 2007). To ne pomeni, da si moški pridobijo hegemonsko moč, temveč da so pogosto deležni posrednih spodbud, da morajo to moč utelesiti zaradi kolektivnih koristi, ki jim jih prinaša.«

V nasprotju z ženskami, ki se udejstvujejo na zelo različnih področjih javnega, zasebnega in družinskega življenja, se moški učijo predvsem v priložnostnih skupnostnih prostorih. Dominantni kapital moškosti namreč vpliva na moško (samo)izključitev, zato ne želijo obiskovati učnih skupnosti (razredov, izobraževalnih ustanov), ki so pogosto feminizirane. 

Raziskava, ki smo jo opravili v okviru projekta Old Guys Say Yes to Community, je pokazala, da moški potrebujejo tudi svoje klube, lope, prostore, dejavnosti in društvene centre (Reynolds et al., 2015), kjer se lahko družijo, si pomagajo in se samoorganizirajo ter tako redefinirajo kapital moškosti z namenom opolnomočenja moških, starih 60 let ali več (Hanlon, 2012; Ribeiro, Paúl in Nogueira, 2007; Carragher in Golding, 2015; Huppatz in Goodwin, 2013; Jelenc Krašovec in Radovan, 2014). Ta potreba je toliko izrazitejša na Portugalskem, kjer imajo moški nizko ali zelo nizko izobrazbeno raven in stopnjo pismenosti. V vseh partnerskih državah je bila potreba izražena predvsem zaradi socialnih dejavnikov, večinoma revščine in nizkih pokojnin, ki ne omogočajo dostojnega življenja.

2. Dobra praksa: varni prostori in skupni interesi

Primeri dobre prakse iz Avstralia: The Albany Speedway, The Gascoyne Dash

V Avstraliji sta dve organizaciji za motorne športe, ki prostovoljcem in članom v teh organizacijah ponujata priložnostno učenje. V njih sodelujejo moški, ki se niso udeleževali drugih oblik izobraževanja ali učenja (učenje prek izobraževanja odraslih in skupnostnega izobraževanja) bodisi zato, ker so bila za njih ta izobraževanja nedosegljiva, nedostopna ali neustrezna glede na njihova pričakovanja in zanimanja. 

Da pa so v okviru organizacije za motorne športe lahko sodelovali in organizirali javni dogodek, so se morali poslužiti priložnostnega in skupnostnega učenja. To učenje je večinoma potekalo nenačrtovano in nezavedno prek sodelovanja in dela. Moški, stari 60 let in več, ki so prihajali iz različnih okolij in so se zanimali za motorne stroje, so v teh dveh organizacijah našli svoj varen prostor, postali aktivni člani organizacije ter širše skupnosti.

Ali imajo moški v vaši skupnosti skupne interese?

Spletni povezavi:

http://www.albanymotorspeedway.net/

http://www.gasdash.com/

3. Moški in fantje: medgeneracijski prenos veščin

Golding in Foley (2017) se osredinjata na medgeneracijsko učenje v neformalnih okoljih, ki poteka med mlajšimi fanti in moškimi v tretjem in četrtem življenjskem obdobju. Pobuda navaja in proučuje ozko opredeljene pojme, kot sta »starejši« in »medgeneracijski«, ter obenem poudarja, kako pomembno je za moške, stare 60 let ali več, da so v koraku s časom in pri tem črpajo iz obsežne zaloge znanja, modrosti in bogatih življenjskih izkušenj ter tudi iz kulturnih, nacionalnih in drugih učnih tradicij, ki so jih oblikovale. V svojem članku opisujeta medgeneracijsko sodelovanje, kjer moški v vlogi neformalnih mentorjev v skupnostih Men’s Sheds delijo svoje veščine in razvijajo tesne odnose z mladimi, ki niso vključeni v skupnost (Golding in Foley, 2017).

Oglejte si video o projektu Men’s Sheds v avstralskem mestu Whyalla.

4. Dobra praksa: Razvoj domišljije in ustvarjalnosti

Primer dobre prakse iz Portugalske: Fundação Serralves

V Portu so želeli doseči boljšo ozaveščenost in poznavanje sodobne umetnosti, arhitekture, krajine in ključnih vprašanj, s katerimi se družba sooča v sedanjosti in se bo z njimi soočala v prihodnosti. Ker so želeli vključiti čim več meščanov, so uvedli prostovoljski program. Prostovoljcem sta na voljo kulturno usposabljanje in razvoj spretnosti, z namenom da bi opravljali različne naloge. Poleg tega so začeli s programom, imenovanim Senior Volunteering, ki cilja na starejše odrasle in prispeva predvsem k razvijanju ustvarjalnosti in domišljije ter pridobivanju znanja in povečanju samozavesti prostovoljcev.

Za otroke velja, da so ustvarjalni in imajo veliko domišljije, ko odrastemo pa to dvoje pogosto zanemarimo. Kako bi lahko spodbudili ustvarjalno razmišljanje med starejšimi odraslimi? Ali so v vaši skupnosti na voljo umetniški projekti, ki spodbujajo ustvarjalnosti in domišljijo pri starejših odraslih?

Literatura ustvarjalnost pogosto pripisuje ženskam, produktivnost (in včasih tudi samostojnost in neodvisnost) pa moškim. Razmislite o ustvarjalnih priložnostih, ki so v vaši skupnosti na voljo moškim, starim 60 in več let. Kako se na ustvarjanje moških odziva skupnost? 

Spletna povezava:

http://www.serralves.pt/en/ 

http://www.serralves.pt/webmail/2012/Voluntariado_senior/Voluntariado_senior_1.html 

5. Izkušnje moških z družbenospolnim kapitalom

»Bourdieu je ubral dinamičen pristop k družbeni segregaciji, ki je alternativno izhodišče za analizo poklicne segregacije. Družbenospolni kapital se kaže kot zelo uporaben koncept pri raziskovanju gibanja moških in žensk po poklicnih družbenih okoljih. Posledično osvetljuje razloge za kontinuiteto in reprodukcijo, ki sta značilni za poklicno segregacijo« 

(Huppatz in Goodwin, 2013, 294).

6. Dobra praksa: Pomen tradicije v podeželskih skupnostih

Primer dobre prakse iz Slovenije: Šahovski klub Gorišnica, Združenje vinarjev in sadjarjev Vitomarci

Poleg tega, da starejši odrasli ostanejo aktivni v lokalni skupnosti, se družijo in izmenjujejo izkušnje, jim članstvo v združenjih v podeželskih skupnostih nudi priložnost, da nadaljujejo lokalno tradicijo. To je bil eden izmed pomembnejših razlogov, zaradi katerih moški v podeželskih skupnostih sodelujejo v teh združenjih, medtem ko moški v urbanih skupnostih sodelujejo predvsem zaradi priložnosti, da nastopajo in predstavijo svoje dosežke. Ker ta združenja organizirajo dejavnosti za lastne člane, je članstvo v združenju neke skupnosti lahko pomemben dejavnik, ki prispeva k aktivnosti, druženju in učenju.

Ali v vaši skupnosti obstajajo tradicije, ki bi si jih želeli starejši odrasli ohranjati? Ali sta tradicija in ustvarjalnost/inovativnost združljivi? Poznate primere, s katerimi lahko podkrepite svoje mnenje o tem?

Vir: Šegula, S. (2016). Učenje starejših moških v ruralni skupnosti - občini Gorišnica in Sveti Andraž v Slovenskih goricah [Diplomska naloga]. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

7. Nasprotovanje razpravi o moškostih in sodelovanje v njej

Pojem moškosti se nanaša na stereotipe in strukture, ki vplivajo na mišljenje in obnašanje moških ter predpisujejo, kaj pomeni »biti moški« (Connell in Messerschmidt, 2005). Pogledi na moškost so različni in segajo od tradicionalnih, hegemonskih, v skladu s katerimi mora biti moški močan, neodvisen in agresiven, do bolj spremenljivih in kompleksnih, ki prinašajo fleksibilnejše opredelitve moških. 

V nasprotju z modeli, ki spol in moškost razumejo kot nabor lastnosti ali značilnosti, ki so bolj ali manj skupne vsem moškim, to delo v kontekstu odnosov med spoli moškosti konceptualizira kot razmeroma trajen nabor normativnih moških praks, ki pa so hkrati odprte za spremembe ter so v tem trenutku tudi v postopku prevzemanja normativnih sprememb. Zato je cilj  razumeti tovrstne oblike moškosti, ki se kažejo med moškimi udeleženci projekta Men’s Sheds – skupnostnega programa za moške, ki je v zadnjih desetletjih doživel izjemno mednarodno rast (Golding, 2015). 

Čeprav je širitvi projekta Men’s Sheds sledila tudi vrsta raziskav, ki ga proučujejo, je literatura s tega področja namenila le malo pozornosti vplivu moškosti (Mackenzie et al., 2017).

Oglejte si video o projektu Men's Sheds na Irskem

8. Dobra praksa: Medgeneracijsko sodelovanje in opolnomočenje moških, starih 60 in več let

Primer dobre prakse iz Estonije: Järva-Jaani zavetišče za stara vozila

V mestecu Järva-Jaani (Estonija) skorajda ni moških, starih 60 let in več, ki ne bi bili nekako povezani z zavetiščem za stara vozila, kamor sodijo stari avtomobili, tovornjaki, traktorji, vojaška vozila ter oprema za cestna dela in gasilska oprema. Člani so obnovili številne primerke in jim dali neko novo funkcionalnost (nekdanji gasilski tovornjak so spremenili in uredili v savno). Moški običajno delijo svoje znanje z mlajšimi, zato to delo pogosto zajema medgeneracijsko učenje.

Razmislite:

Kje v svoji skupnosti prepoznavate medgeneracijsko učenje? Kakšno znanje bi lahko moški iz te starostne skupine posredovali mlajši generaciji?

Spletna povezava:

http://varjupaik.jjts.ee/