Print bookPrint book

Pluralnost prehodov

Site: Old Guys Say Yes to Community
Course: Spodbujanje vključenosti starejših moških
Book: Pluralnost prehodov
Printed by: Guest user
Date: Sunday, 2 October 2022, 3:38 PM

1. Uvod

Prehod iz zaposlitve v upokojitev se je v zadnjih nekaj desetletjih v Evropski uniji zelo spremenil. Ne samo, da se upokojitvena starost viša, delovna doba pa daljša, nižajo se tudi pokojnine, ki ne zagotavljajo več dostojnega življenja. Upokojitev pa tudi sicer pomeni prelomnico v posameznikovem življenju. S psihološkega vidika gre za razvojno življenjsko situacijo (izziv), dolgotrajnejši proces ali kritičen/prelomen življenjski dogodek (Filipp in Olbrich, 1986). Prav tako lahko izguba dejavnosti, s katero se je posameznik identificiral, pomeni izgubo samega sebe, koristnih projektov, ki odsevajo posameznikovo osebnost, in  v najhujših primerih lahko tudi izgubo smisla življenja (Wijngaarden, Leget in Gossensen, 2015). Zlasti lahko taka sprememba korenito zareže v posameznikovo življenjsko biografijo (Schmidt-Hertha in Rees, 2017). Kljub dejstvom, raziskavam in nedvoumnim spremembam družbenega življenja ter čedalje pogostejšim redefinicijam družbenospolne identitete in družbenospolnega kapitala politika in širša družba upokojitve še vedno ne obravnavata kot veliko spremembo ali pomemben/prelomni dogodek v življenju posameznika. 


Krajnc (2016) pravi, da je treba za uspešen prehod v upokojitev na novo osmisliti življenje. Če starejšim odraslim z upokojitvijo odvzamemo možnosti, da bi v celoti izkusili novo življenjsko situacijo, jih potisnemo v družbeno in psihološko »smrt«, kar ima lahko zanje uničujoče posledice (Krajnc, 2016). Schmidt-Hertha in Rees (2017) sta s kvantitativno raziskavo, ki je vključevala več kot 2000 intervjuvancev iz Nemčije (moških in žensk), starih od 50 do 69 let, ugotovila, da so zadovoljstvo na delovnem mestu v vseh fazah kariere, pozitivno dojemanje dela in močna osebna identifikacija z delovnim mestom ključni na poti k upokojitvi ali pri motivaciji za preložitev upokojitve. To se v nekaterih evropskih državah kaže tudi prek novih praks prehodnih zaposlitev (zaposlitev s krajšim delovnim časom pred upokojitvijo) in starih-novih karier (ustvarjanje nove kariere po upokojitvi) (Boveda in Metz, 2016).


2. Srebrna produktivnost in staranje

Pluralnost prehodov v novo življenjsko obdobje, ki sledi delovno aktivnemu obdobju in ki vključuje različne vmesne stopnje ter izobraževalne programe za načrtovanje prehoda in življenja po tem obdobju, še nikoli ni bila tako aktualna kot danes (Schmidt-Hertha in Rees, 2017, 51).

Oglejte si video: Kako sem pri 66 letih postal podjetnik

 

 

 

Vpliv pričakovane življenjske dobe na BDP 

Čedalje več je dokazov, ki govorijo v prid »dividende dolgoživosti«. Avtorji raziskave, ki vključuje podatke iz 35 držav in jo je objavil Mednarodni center za dolgoživost (International Longevity Centre), so ugotovili, da se s podaljševanjem pričakovane življenjske dobe povečuje tudi »proizvod na delovno uro, delavca in prebivalca«. Če mobiliziramo veščine delavcev iz vrst starejših odraslih, razširimo delovno silo in spodbudimo medgeneracijsko solidarnost, bo podaljševanje pričakovane življenjske dobe koristilo tako družbi kot gospodarstvu (Flynn, 2018).

pričakovane življenjske dobe in BDP na uro

Slika 1: Diagram pričakovane življenjske dobe in BDP na uro v letih 1970‒2015 (35 držav). Na poti do dividende dolgoživosti, Mednarodni center za dolgoživost (Flynn, 2018).



3. Vpliv zdravja na vedenje starajočih se moških

Konceptualni pregled, predstavljen v tem članku, povzema trenutne raziskave, ki se osredinjajo na moške, stare 60 let ali več, in proučuje vpliv zdravja na njihovo vedenje, s posebnim poudarkom na vlogi, ki jo v njihovem življenju igra hegemonska moškost. Avtorji se sprašujejo, ali je mogoče predrugačiti dojemanje moškosti in tako moškim omogočiti, da vplivajo na dejavnike obolevnosti/smrtnosti ter si zagotovijo bolj zdravo in daljše življenje. Članek vključuje tudi vpogled v raziskavo o družbeni pogojenosti spolov in prizadevanj s področja zdravstvene vzgoje, ki moške spodbujajo k prevzemanju bolj zdravega načina življenja in življenjskih praks v zgodnejšem življenjskem obdobju. 

Glede na to, da se trenutno precej pozornosti namenja zdravju moških, na primer večjemu tveganju za obolevnost in smrtnost na splošno ter v mlajših letih, in s tem povezanim stroškom zdravstvene oskrbe, je lahko ta konceptualni pregled potencialno koristen tako z vidika etičnih kot tudi ekonomskih posledic, izhajajočih iz tega (Peak in Gast, 2014, 7).


4. Dobre prakse

V okviru projekta smo identificirali veliko dobrih praks. Preberite si njihove predstavitve in razmislite:

  • Ali v vaši skupnosti obstaja prostor, kjer se lahko moški srečujejo in sodelujejo pri različnih dejavnostih (podobno kot v okviru projekta Men’s Sheds)? Če ga ni, ali menite, da imajo moški v vaši skupnosti dovolj možnosti za izmenjavo znanj in izkušenj? Ali bi lahko podoben projekt, kot je Men’s Sheds, izvedli tudi v svoji skupnosti?
  • Ali menite, da bi lahko v svoji skupnosti izpeljali projekt časovne banke? Ali se podoben projekt že izvaja v vaši skupnosti?
  • Poiščite primere ekonomske produktivnosti starejših odraslih v svoji skupnosti in se pozanimajte, kako te dejavnosti vplivajo na širšo družbeno sfero.
  • Razmislite, kje in kdaj bi lahko delo, znanje, veščine ter prakse/delo moških v tretjem in četrtem življenjskem obdobju koristile in bi jih skupnost sprejela ter cenila.




4.1. Izmenjava znanj in izkušenj


V Avstraliji obstaja zelo priljubljen način priložnostnega učenja, ki večinoma poteka v moških skupnostih in se imenuje Men’s Sheds (Moške lope). To so prostori (delavnice, poslopja), kjer se moški srečujejo, da bi izkoristili svoj potencial, svoje talente in zamisli ter čas preživljali produktivno. Moški se srečujejo, da bi popravljali pokvarjene reči, izdelovali nove stvari ali počeli vrsto drugih stvari, in v ta namen izmenjujejo svoje znanje, izkušnje, bojazni in težave. Men’s Sheds so v številni strokovni in znanstveni literaturi pogosto predstavljeni kot primer dobre prakse za izboljšanje dobrobiti, zdravja in produktivnosti moških v poznejšem življenjskem obdobju.

Razmislite:

Ali v vaši skupnosti obstaja prostor, kjer se lahko moški srečujejo in sodelujejo pri različnih dejavnostih (podobno kot v okviru projekta Men’s Sheds)? Če ga ni, ali menite, da imajo moški v vaši skupnosti dovolj možnosti za izmenjavo znanj in izkušenj? Ali bi lahko podoben projekt, kot je Men’s Sheds, izvedli tudi v svoji skupnosti?

Primer dobre prakse iz Avstralije: Barry Golding, John McDonald, Małgorzata Malec – Learning by older men in the contemporary adult education research field: some contexts, cases and implications.

Oglejte si tudi primere dobrih praks iz Kanade; Irske in moške lope v EU.


Promocija moških lop na Irskem.

4.2. Družbena odgovornost: časovna banka


Moški, stari 60 let in več, pogosto niso aktivni v skupnosti, zato je pomembno, da najdejo motivacijo za večje vključevanje v skupnost. Svoj prosti čas lahko uporabijo tako, da bo to koristno za vse. Eden takih primerov dobre prakse je tudi časovna banka, kjer gre za neformalno mrežo izmenjave storitev, pri kateri lahko nekdo ponudi svoje znanje in izkušnje, da bi pomagal drugim (npr. tečaj računalništva, jezikovni tečaj itn.), hkrati pa se ljudje povezujejo glede na skupne interese in hobije. Sodelovanje v časovni banki lahko okrepi povezanost med moškimi v tretjem in četrtem življenjskem obdobju, prav tako lahko razvijejo občutek za družbeno odgovornost, krepijo družabne stike in izpolnjujejo potrebo po tem, da so opaženi, slišani in koristni.

Ali menite, da bi lahko v svoji skupnosti izpeljali projekt časovne banke? Se mogoče podoben projekt že izvaja v vaši skupnosti?

Vir: Tomasz Schimanek, Social activation of elderly people (Aktywizacja społeczna osób starszych)

Oglejte si tudi primer dobre prakse iz Poljske: MRS Poznań.


4.3. Pozitivna izkušnja staranja z učenjem in produktivnostjo


Danes se soočamo s pojavom, ki ga pogosto imenujejo 'staranje prebivalstva' ali 'starajoča se družba', saj je delež starejših odraslih vsako desetletje večji. Hkrati pa se starejše odrasle vse bolj odriva iz družbe in so pogosto potisnjeni na družbena obroblja ali pa so celo izključeni iz skupnosti. Eden od pozitivnih pristopov k 'staranju' je večje vključevanje starejših odraslih na različnih področjih – tako prek njihove produktivnosti kot tudi učenja. To pa sta vzajemna procesa, saj učenje lahko vpliva na večanje produktivnosti osebe in obratno – produktivnost vodi v novo učenje oz. v učenje novega. 

Učenje v tretjem in četrtem življenjskem obdobju je pomembno, saj ljudje tako ostanejo aktivni, tudi ko so manj učinkoviti, osredotočeni so na pozitivne vidike življenja, učenje pa jim pogosto prinaša tudi osebno zadovoljstvo.

Predlog za aktivnost:

Poiščite primere ekonomske produktivnosti starejših odraslih v svoji skupnosti in se pozanimajte, kako te dejavnosti vplivajo na širšo družbeno sfero.

Vir: Renata Konieczna-Woźniak, Learning as a positive aging strategy, 2013 



4.4. Koristni, sprejeti, cenjeni: razvoj samospoštovanja


Starejši odrasli so bolj izkušeni od mlajših generacij, zato je interakcija med njimi zaželena. V primerjavi z mlajšimi morda več vejo o tem, kako se postavi in vzdržuje zelenjavni vrt – če organizirajo delavnice, na katerih delijo svoje znanje in tehnike, to lahko pomeni, da si na ta način krepijo samozavest, manjši je lahko občutek izoliranosti ali osamljenosti, hkrati pa krepijo občutek koristi in pripradanja skupnosti. To so glavni cilji projekta Horta Solidária, ki se izvaja na Portugalskem.

Na Portugalskem je še ena skupina ljudi različnih starosti, ki organizirajo dogodke, povezane z glasbo in plesom. Medtem ko mlajše generacije običajno prevzamejo organiziranje teh dogodkov, imajo starejše generacije vlogo strokovnjakov zaradi njihovega obsežnega poznavanja glasbenega in plesnega repertoarja ter kulturnih tradicij.

Razmislite:

Kje in kdaj bi lahko delo, znanje, veščine ter prakse moških v tretjem in četrtem življenjskem obdobju koristile in bi jih skupnost sprejela ter cenila? Svoje misli in ideje delite v forumu.

Primer dobre prakse iz Portugalske: Centro Paroquial de Martim Longo, Conjunto Etnográfico de Moldes de Danças e Corais Arouquenses – Rancho de Moldes.

Martins, A. C. (2014). A construção de um lugar de memória: Conjunto Etnográfico de Moldes de Danças e Corais Arouquenses (Dissertação de mestrado não publicada). Faculdade de Letras da Universidade do Porto, Porto.